»Pred kratkim sem razmišljala o delu kot elementu naše hiperposredovane kulture, kjer moraš vsako stvar, ki jo narediš, komentirati: ti je bilo to všeč? Kako zelo ti je bilo všeč? Koliko si danes všeč sebi? Nenehno se ocenjuješ v tej samoustvarjeni kulturi nadzora, v kateri smo. Utrujajoče je. To je zame delo, nenehno poročanje o tem, kako dobro ti gre in kako dobro je potekala vožnja s taksijem. Ocenjevanje in rangiranje je res ušlo izpod nadzora.«
»No, o medijih moram povedati eno stvar: cenim, ko berem o drugih ljudeh, in rada berem o tem, kaj se dogaja, toda moje življenje se je pred približno desetimi leti izboljšalo za tisoč odstotkov, ko sem nehala brati kar koli o sebi.«
»Najslabša kritika, kar sem jih kdaj dobila, približno takrat, ko sem nehala brati te zapise, je bila najbolje napisana. Zato sem pisala temu novinarju. Rekla sem: 'Zapravljaš čas s temi stvarmi. Napiši roman.' Pet let pozneje sem od tega tipa po pošti dobil roman – in bil je res zelo dober.«
